POP TV, 7.12.2011

Trajanje:

2,47 min Oddaja: 24 ur
Žanr: poročilo Termin: 19.00

PETRA KERČMAR, voditeljica: Ali veste kam odvreči odrabljene baterije, pa odsluženo računalniško opremo, žarnice in gospodinjske aparate? Če ne, ste med večino Slovencev, ki tega ne vedo, ali pa zmotno mislijo, da morajo za to, da se tega znebijo drago plačati.

MATJAŽ TANKO, voditelj: In tako kar tri četrtine vseh elektronskih odpadkov, ki so lahko tudi smrtni nevarni,  konča v naravi ali v zabojnikih za mešane smeti, pa čeprav bi bolj intenzivno zbiranje teh podatkov marsikomu prineslo službo in Slovenijo morda celo izvleklo iz krize. Poglejmo.

EVA KOBE, novinarka: 30.000 ton – toliko Slovenci vsako leto odvržemo odrabljenih računalniških zaslonov, televizorjev, gospodinjskih aparatov, baterij, sijalk in drugih elektronskih in električnih odpadkov, ali krajše e-odpadkov. A v Sloveniji večina prav teh vrst odpadkov, torej električnih in elektronskih konča v naravi oziroma na neprimernih mestih, kar so med svojo akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu ugotovili tudi Ekologi brez meja. Koliko ste tega dejansko našli v naravi?

JANEZ MATOZ, Ekologi brez meja: Ja, elektronska in električna oprema spada med nevarne odpadke in moram reči, da pri popisih odlagališč opažamo, da kar 40 odstotkov vseh odlagališč vsebuje tudi take odpadke.

EVA KOBE: Prevečkrat se ti odpadki znajdejo tudi v katerem od zabojnikov, namenjenim drugim smetem.

BARBARA AVČIN TRŽAN, Ministrstvo za okolje: Ne bi bilo v redu, da nek nevaren odpadek imamo pred blokom. Če bi jaz vrgla, ne vem, nek mikser tja, se mi razbije, nevarne snovi se iztekajo.

EVA KOBE: Zato sijalke in baterije odložimo v posebne zbiralnike v trgovskih centrih ali na črpalkah. Belo tehniko nam odvzamejo prodajalci le te. Druge e-smeti pa odpeljemo v eno od zbiralnic po državi. Njihov seznam je na spletni strani zeos.si. Oddaja je povsod brezplačna. In zakaj bi morali te odpadke sploh ločevati? Prvič zato, ker vsebujejo živo srebro, svinec, kadmij in druge nevarne snovi, ki lahko pridejo v podtalnico in s tem v našo hrano. 

EMIL ŠEHIČ, direktor podjetja ZEOS: In seveda na drugi strani je to nepogrešljiv vir surovin in v današnjih časih surovin pravzaprav ob številu prebivalstva primanjkuje.

EVA KOBE: Če ti odpadki pridejo do predelovalcev, največji je mariborski, iz njih kot na pladnju dobimo material za nove izdelke.

EMIL ŠEHIČ: Glede na to, da količine v tem momentu še niso take, kot bi si želeli, je potrebno tovrstne odpadke na predelavo voziti v Italijo, v Avstrijo, Nemčijo. Seveda žalostno, lahko bi imeli delovna mesta tu.

EVA KOBE: Da bi postali bolj ozaveščeni, bo po naši državi naslednji dve leti potovala posebna karavana in nas učila ABC e-odpadkov.